prioriteta
Tarifna shema bo vključevala carine, davek na dodano vrednost (DDV) in druge ovire. Davek na dodano vrednost (DDV) bo prav tako obravnavan kot tarifa, razmišljajo pa se tudi o ukrepih proti državam, ki so sprejele davčne režime DDV. Praksa prevoza blaga skozi druge države (prevozniška trgovina) za izogibanje tarifam ne bo sprejeta.
1
Kot je navedeno zgoraj, lahko politika „vzajemne tarife“ cilja na več kot samo carine, vključno z DDV in drugimi vidiki. To pomeni, da carine niso omejene na države, ki uvajajo carine na izvoz iz ZDA, ampak tudi na države, ki uvajajo netarifne ovire za blago iz ZDA (vključno z, a ne omejeno na, davki na ameriška podjetja, kot je davek na dodano vrednost (DDV), ali omejitve za ameriška podjetja’ možnost poslovanja tam). Nediskriminatorna uvedba "vzajemnih carin" s strani ZDA’ za vse države tudi pomeni, da vsem državam ta tarifa ne bo prizanesena. Prve, ki bodo nosile največje breme carin, bodo Indija, Brazilija, Vietnam, Argentina in druge države v jugovzhodni Aziji in Afriki, ki so že uvedle carine na ameriški izvoz, kot so kmetijski proizvodi in avtomobili, in bodo morale "izpljuniti, kolikor vnesejo". Tudi države članice EU se prav gotovo ne počutijo dobro, tako zelo, da so protestirale in grozile, da bodo preprečile prejšnje odstotne carine na jeklo in aluminij, zaradi katerih je EU že zelo neprijetno in jezna. Trump je poudaril, da pri tej carini ni izjem ali izjem, kar pomeni, da tudi zaveznice ZDA (npr. Kanada, Mehika) niso privilegirane. Vsaj zaenkrat. Ali bo do pogajanj prišlo pozneje in ali bo izid pogajanj vplival na prilagoditev politike višanja carin, bomo še videli.
2
Trump je tistega dne v Beli hiši podpisal memorandum, v katerem je jasno dejal: »Da bi bil pošten, sem se odločil uvesti 'vzajemne carine', kar pomeni, da ne glede na to, koliko carin imajo druge države za Združene države, jim bomo tudi mi uvedli enake carine, nič več, nič manj. Na "vzajemne tarife" poseben čas zbiranja, Trump podpisal ustreznega memoranduma ni določil, podpis memoranduma je lahko samo izvajanje tarifnega programa mora iti skozi vladni postopek. Vendar pa obstajajo tudi viri, uradnik Bele hiše je dejal: "Trump želi ukrepati hitro in namiguje, da bodo potrebni 'tedni' in ne 'meseci', da se uresniči izvajanje carinskih ukrepov." Trump pričakuje, da bodo nekatere države zaradi te politike znižale ali odpravile svoje carine, da bi zmanjšale lastne tarifne pritiske. Morda je to eden od Trumpovih temeljnih ciljev pri izvajanju tarifne politike.
3
Treba je omeniti, da lahko Trumpov uradni podpis memoranduma o "vzajemnih carinah" pomeni, da se njegova predvolilna obljuba o uvedbi 10- do 20-odstotnih carin ne bo uresničila. Glede na Trumpovo nedavno retoriko in dejanja bo morda raje imel "vzajemne carine" kot "enotne carine". Seveda lahko tudi razumemo, da je morda že od samega začetka Trumpov izračun 10-odstotnih celovitih carin naložil ciljni »samo Kitajski«, ker se 10-odstotni delež izvaja samo v kitajskem blagu. Doslej je bilo potrjeno, da se izvajajo 10-odstotno zvišanje carin na kitajsko blago, 25-odstotno zvišanje carin na izvoz jekla in aluminija v ZDA ter vzajemne carine, razen "ločenih carin na avtomobile, polprevodnike in farmacevtske izdelke", ki jih je prej poudaril Trump.
Medtem ko so bile "vzajemne tarife" potrjene, je treba natančen čas in podrobnosti njihovega izvajanja še potrditi.